Letošnjo pridelovalno sezono paradižnika in paprike si bomo zagotovo zapomnili po obilju pridelka. Na mnogih lokacijah smo se pridelovalci soočali s pomanjkanjem ali nedostopnostjo kalcija in posledično neuporabnimi plodovi ter s sončnimi ožigi plodov. Avgusta pa smo iskali krivce za objedene plodove.

V vročem poletju metulji niso počivali in na mnogih lokacijah so težave v pridelavi paradižnika, paprike in tudi jajčevca povzročale gosenice. Nekateri so jih ročno pobirali in uničevali, drugi so uporabili registrirane insekticide. Sprašujemo pa se, ali letošnji napad pomeni, da lahko težave v pridelavi pričakujemo tudi prihodnje leto.

Listne sovke

Na paradižniku, papriki in jajčevcu težave povzročijo različne listne sovke in tudi koruzna vešča. Med listne sovke uvrščamo zelenjadno sovko, glagolko ali gama sovko in tudi južno plodovrtko. Njihove gosenice (ličinke) se prehranjujejo na nadzemnih delih rastlin: na listih, plodovih in drugih zelenih delih rastlin. Gosenice se zavrtajo tudi v stebla, listne peclje in plodove ter povzročajo škodo z objedanjem. Pridelek dodatno prizadenejo še z onesnaženjem z iztrebki. Listne sovke so vlagoljubne, zato se običajno številčnejše pojavijo v bolj vlažnih letih in posevkih z višjo zračno vlago

Samice listnih sovk jajčeca odložijo v skupkih neposredno na rastline, običajno na spodnjo stran listov. Izlegle gosenice so različnih barv, od rumenkasto zelene do rdečkasto rjave oziroma sivkasto rjave barve (odvisno od vrste in razvojne stopnje) in dolge do 40 mm. Na nadzemnih delih rastlin se prehranjujejo do šest tednov, nato pa se zabubijo v zgornjem delu tal, kjer tudi prezimijo. Zelenjadna in gama sovka pri nas običajno razvijeta dva rodova letno. Pomembnejše so zlasti gosenice prvega rodu, ki se v večjem številu navadno pojavijo v juniju.

Prisotnost zelenjadne sovke (Mamestra oleracea) in glagolke ali gama sovke (Autographa gamma) lahko s pozornim opazovanjem na rastlinah zaznamo že na osnovi manjših ali večjih luknjic na listih, na njihovo prisotnost pa nas opozarjajo tudi okroglasti iztrebki.

Južna plodovrtka (Helicoverpa armigera) je vrsta sovk, ki k nam prileti od drugod in v zadnjih letih več preglavic povzroča pri pridelavi v zavarovanih prostorih. Tudi za to vrsto je značilen širok nabor gostiteljskih rastlin (paradižnik, jajčevec in papriko, hmelj, fižol in druge stročnic,…). Škodo na rastlinah povzročajo gosenice, ki so najprej rumenkasto bele do rdečkasto rjave barve in v dolžino merijo okoli 3 mm (prva dva razvojna stadija), kasneje pa so gosenice bolj barvno raznolike (od slamnato rumene, rožnate, rdečkasto rjave, različnih odtenkov zelene pa do skoraj črne barve) in lahko v dolžino merijo tudi do 40 mm. Za gosenice so značilne tudi temnejše in svetlejše linije, ki potekajo vzdolž telesa. Gosenice se v plodove zavrtajo pri peclju in na stiku plodov z drugimi plodovi. Škodo povzročajo z objedanjem nedozorelih plodov (zavrtane v notranjosti plodov) in površinskim objedanjem dozorevajočih plodov. Poškodovana mesta pogosto predstavljajo tudi vstopna mesta za glive in bakterije, ki povzročijo dodatne okužbe ter še povečajo obseg škode na plodovih.

Južna plodovrtka ima dva rodova letno, tretji rod prezimi kot buba v tleh. Pri nas prezimi na prostem le izjemoma, pogosteje pa kot buba v rastlinjakih.

Koruzna vešča (Ostrinia nubilalis) je pomemben škodljivec koruze, a ji kot gostiteljske rastline ustrezajo tudi številne druge rastline, saj naseljuje preko 250 rastlinskih vrst. Poleg koruze in hmelja so pomembne gostiteljske rastline koruzne vešče tudi paradižnik, paprika, fižol, nekateri pleveli oziroma samonikle rastline. V zadnjem času jo vse pogosteje zasledimo tudi v sadovnjakih, kjer pridelujejo jabolka. Ta vrsta nočnega metulja ima v Sloveniji dva rodova letno. Metulje prvega rodu lahko zasledimo že konec aprila in v maju, drugi rod pa leti običajno od julija do sredine septembra. Škodo povzročajo gosenice, ki se na plodovkah zavrtajo v plodove, ki so zaradi tega podvrženi različnim bakterijskim in glivičnim okužbam. Na poškodovanih mestih pogosto opazimo tudi okroglaste iztrebke gosenic. Izlegle gosenice se hranijo na rastlini, na kateri so se izlegle. Dokler so gosenice še manjše (do tretje razvojne stopnje), se lahko na druge rastline prestavijo tudi s pomočjo vetra in svilenih niti, ki jih izločajo. Gosenice so takoj po izleganju velike 2–3 mm, ko zrastejo, pa so velike do 25 mm in široke 2–4 mm. Mlajše gosenice so belkasto rožnate, odrasle pa umazano sive do nekoliko rjavkaste. Lažje jih prepoznamo tudi po močni glavi temne barve in temnejših bradavicah s po eno dlačico na vsakem trebušnem segmentu. V primerjavi s papriko je paradižnik slabši gostitelj za gosenice koruzne vešče in je napaden bolj proti koncu rastne sezone. Prezimijo odrasle gosenice v steblih koruze ali hmelja, v koruznih storžih ali tudi v debelostebelnih plevelih.

Najboljša je preventiva

Pomemben preventivni ukrep je redno odstranjevanje plevelov iz posevka in okolice, saj cvetoče rastline za metulje predstavljajo vir hrane. Z odstranjevanjem plevela preprečimo, da bi v bližino prileteli tudi metulji listnih sovk. Plodovke pridelujemo čim bolj stran od polj s koruzo, hmeljem, konopljo, saj so te rastline pomembne gostiteljske rastline koruzne vešče. Smiselna je pogostejša plitva obdelava tal, saj tako zmanjšujemo številčnost gosenic in bub omenjenih škodljivcev v tleh. Pri pridelavi plodovk v zavarovanih prostorih lahko metuljem listnih sovk in odraslim osebkom koruzne vešče dostop do gojenih rastlin preprečimo tudi z namestitvijo protiinsektnih mrež na odprtinah rastlinjaka. Redno pregledujemo posevke, saj bomo le tako lahko pravočasno zaznali poškodbe, ki jih povzročajo gosenice oziroma zaznali njihovo prisotnost. V manjših posevkih lahko gosenice poberemo ročno in jih odstranimo (uničimo). Prav tako iz posevka odstranimo plodove z gosenicami.

V posameznih letih pa se tudi pri pridelavi paradižnika, paprike in jajčevcev v domačih vrtovih oziroma zavarovanih prostorih ne moremo izogniti uporabi registriranih insekticidov. Uporaba registriranih insekticidov bo učinkovitejša, če insekticide uporabimo dokler so gosenice še manjše (nižjih razvojnih stadijev) in preden se zavrtajo v plodove.

Besedilo in fotografije: Iris Škerbot